Ker je leta 2005 minilo že polnih trideset let od ustanovitve društva, lahko mirno rečemo, da je z velikimi črkami zapisano - DRUŠTVO S TRADICIJO - zagotovo povsem na mestu.

Na kratko poglejmo najpomembnejša dejstva v življenju društva:

• Po koncu druge svetovne vojne je v Evropi prišlo do intenzivne obnove in razširitve industrijske proizvodnje, kar je s seboj potegnilo tudi širjenje vzdrževalne dejavnosti. Večanje zahtevnosti in obsega vzdrževanja je imelo za posledico, da je po letu 1960 v vzhodni Evropi prihajalo do združevanja vzdrževalcev v posameznih državah. Končno je v sedemdesetih letih prišlo do formiranja Evropskega združenja vzdrževalcev EFNMS (Evropska federacija nacionalnih združenj vzdrževalcev).
• Pogoj za pristop k Evropskemu združenju je bil organiziranje nacionalnega združena vzdrževalcev Jugoslavije. Za izpolnitev tega pogoja je bilo leta 1972 v Ljubljani ustanovljeno Jugoslovansko društvo vzdrževalcev YUMO z nalogo povezave republiških in pokrajinskih društev vzdrževalcev. Prvi predsednik je bil pokojni g. Emil Rejec, ki je v sklopu Zavoda za produktivnost v Ljubljani vse svoje delo posvetil strokovnemu delu na področju organiziranja vzdrževalne dejavnosti v posameznih kolektivih na področju bivše Jugoslavije. YUMO je izdajal strokovni časopis OMO (Održavanje mašina in opreme), ki pa je bil v osnovi strokovni časopis Zavoda za produktivnost.
• Večji del aktivnosti za ustanovitev Slovenskega društva vzdrževalcev - DVS je prevzel g. Rejec, ki je bil na skupščini 14.9.1975 imenovan tudi za prvega predsednika društva. V Izvršilni odbor društva je bil imenovan poleg ostalih tudi pokojni prof. Branko Peternel, ki je v tem času predaval organizacijo vzdrževalne dejavnosti na Višji šoli za organizacijo v Kranju in ima nedvomno veliko zaslug za strokovno delo v Društvu vzdrževalcev Slovenije.
• Društvo vzdrževalcev Slovenije vse do leta 1981 ni moglo polno zaživeti in prevzeti funkcije strokovnega povezovanja vzdrževalcev. Po letni skupščini istega leta v Mariboru je predsedniško funkcijo prevzel g. Boris Duh in ob podpori razširjenega Izvršilnega odbora omogočil poživitev dela slovenskih vzdrževalcev.
• Izvršilni odbor se je redno mesečno sestajal, določal smernice bodočega dela ter ugotavljal rezultate preteklega dela. Odbor je imenoval več strokovnih komisij za poživitev dela na posameznih področjih, glasilo Vzdrževalec je pričelo redno izhajati in objavljati poleg društvenih novic še strokovne članke in objavljati borzo rezervnih delov. Začel se je postopek za izdelavo potrebnih zakonskih aktov (statuti, sporazumi, pravilniki). DVS je vzpostavilo stike s sorodnimi društvi (društvo elektrotehnikov, društvo orodjarjev, društvo strojnih inženirjev in tehnikov) z namenom skupnega strokovnega dela. V letih, ki so sledila, je DVS vsako leto organiziral letno skupščino z namenom pregleda preteklega dela in z novimi smernicami za bodoče delo. Vsaka skupščina je bila obogatena s strokovnimi predavanji, kar je bil med drugim tudi vzrok za številen obisk skupščine.
• Začeto delo po letu 1981 se je v naslednjem obdobju nadaljevalo s stalnim iskanjem možnosti popestritve strokovnega dela in pridobivanja novih članov DVS. Število fizičnih članov je vseskozi v porastu, prav tako pa tudi število podjetij, ki v društvo pristopajo kot pogodbeni partnerji. Močno zanimanje za DVS je tudi s strani proizvajalcev opreme in sestavnih delov za potrebe vzdrževanja.
• Ko gledamo rezultate dela DVS za obdobje preteklih več kot tridesetih let ugotavljamo, da ti opravičujejo združevanje, saj je veliko število vzdrževalcev pridobilo dodatna znanja s področja vzdrževanja. To znanje s pridom uporabljajo pri svojem delu in ga istočasno prenašajo na svoje sodelavce.
• Društvo se danes uspešno vključuje tudi v mednarodne integracije (EFNMS, Evropsko združenje nacionalnih društev vzdrževalcev) in sodeluje v različnih mednarodnih projektih (npr. mednarodni projekt Leonardo, trženje spletnega orodja ValidMaint).

• Najpomembnejši letni dogodek, ki ga organizira Društvo vzdrževalcev Slovenije, je Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije. Vsako leto se v oktobru na Rogli odvija dvodnevni posvet, kjer predavajo strokovnjaki z različnih področij vzdrževanja. Pomemben del posvetovanja je tudi vsakoletna razstava opreme, strojev, orodij, naprav in storitev v vzdrževanju. Število razstavljavcev stalno raste, v letu 2007 jih je bilo 96 iz Slovenije in tujine!

• Predsedniki Izvršilnih odborov, ki so bili hkrati tudi predsedniki društva, so bili skozi trideset let Emil Rejec,  Boris Duh, Jože Lipovec, Rudi Leskošek (dva mandata), Darko Kolšek, Danilo Vicman, Janez Tomažin, Boris Dejanovič, Franc Hribar, Darko Perman, Jože Urbanc, Sergio Tončetič in sedanji predsednik, Darko Cafuta.